V prvem članku piše, da ima direktor opere v Ljubljani dobrih štiri tisoč evrov bruto plače. Ima pa dva pomočnika, ki sta plačana vsak 6.500€ mesečno. Skupaj porabimo samo za tri uslužbence opere na meseč več kot sedemnajst tisoč evrov!

V drugem članku se avtorica članka sprašuje ali je delo kirurga s 585 urami mesečno sploh varno. Med urami se da ugotoviti, da je bil kirurg v pripravljenosti 225,5 ure, prisoten na delovnem mestu je bil je bil 360 ur. Za delo in pripravljenost je bil plačan 12.444€.

Sedaj prihaja vprašanje za miljon evrov: Koga potrebujemo bolj – dva svetovalca v operi ali srčnega kirurga?

Sicer me plačila v Ljubljanski operi sploh ne bi motila, če bi opera dobila denar za svoje delovanje na trgu. Vendar je država namenila za delovanje opere 95% sredstev ali z drugimi besedami 10 miljonov evrov. Med komentarji tega članka je še zanimiva pripomba in sicer, da država vsakega obiskovalca opere dejansko subvencionira s 115€ ali povedano drugače ob plačilu karte za opero, ki je v povprečju 3,47€ (prihodek od prodaje vstopnic deljen s številom obiskovalcev), vam bo država primaknila še 115€ na osebo ob obisku predstave.

Poglejmo še bruto plačo pomočnika v operi v primerjavi s bruto plačo družinskega zdravnika. Specialist družinske medicine je razporejen v 43 plačni razred z bruto plačo 2.427€. Povedano drugače: država ceni vrednost dela pomočnika v operi skoraj tri-krat več kot vrednost dela družinskega zdravnika!

Sicer se strinjam, da potrebujemo tudi kulturo in kulturnike v Sloveniji. Vendar se dajmo širše vprašati: kaj nam bo kultura, če ne moremo zagotavljati primernega nivoja zdravstvenih storitev in imamo nerazumno dolge čakalne dobe?

V medijih se je v preteklem času pojavljala številka 12 miljonov za zdravniška dežurstva kjer dežura 3000 zdravnikov. Tukaj berem članek o tem, da država nameni 10 miljonov za 300 ljudi.

Če smo sposobni pripeljati v državo dva kulturnika se vprašam ali ne bi bilo bolje pripeljati za ta znesek nekaj zdravnikov družinske medicine, ki bi razbremenili preobremenjene zdravnike predvsem na primarnem nivoju?

Koliko zdravnikov specialistov družinske medicine bi dobili namesto dveh pomočnikov ravnatelja?

Odgovor vas bo presenetil: PET !!!

Čez en teden bi bilo pol leta odkar sem napisal zadnji zapis na blog. Že takrat sem zapisal, da mi je nerazumljivo zakaj potrebujemo dodatno zdravstveno zavarovanje in ogromne zaslužke privatnih zavarovalnic. Ali je kateri od ministrov izjavil, da so takšni zaslužki ob stanju v slovenskem zdravstvu nesprejemljivi? Se je uredilo stanje na področju javnih naročil? Zgodilo se seveda ni nič, razen spodbujanja oz. stopnjevanja nestrpnosti proti zdravnikom in prikazovanja bruto zneskov zaslužka zdravnikov v najvišjem plačnem razredu. Za oceno zaslužka specializanta je potrebno bruto zneske prepoloviti in potem še enkrat prepoloviti zaradi davkov. Ali je 10€ na uro za delo v urgenci veliko?

Slovenska populacija se stara, starejši ljudje potrebujejo več zdravil, pregledov. Obseg dela neprestano narašča, diagnostični in terapevtski postopki se dražijo in so vedno bolj zapleteni. Ob pomankanju zdravnikov na primarnem nivoju (Nič se ne more zgoditi takoj, ker zdravnikov ta trenutek ni) je jasno, da pacient ne more biti zadovoljen z oskrbo, ki mu jo nudi osebni zdravnik, ki ima zanj na razpolago v povprečju 6,5 minute. Vendar zdravnik ne more biti odgovoren za napake politikov, ki so napačno planirali vpis na medicinsko fakulteto in število specializacij.

Ob gnečah, ki so pred urgentnimi ambulantami, se mi zdi poziv k omejitvi dežurne službe zelo neodgovorno dejanje. Utemeljevanje, da zdravnik med dežurstvom tudi spi oz. počiva in je zato prav, da je manj plačan, se mi zdi nesmisel posebne vrste! Ali zahtevamo od gasilcev, ki so dežurni na gasilski postaji za hitro posredovanje v primeru požara, da kopljejo jarke ko ni požara? Ali podobno zahtevamo od policistov? Si predstavljate utrujenega gasilca pri gašenju? Si želite utrujenega zdravnika, da vas zdravi, ko boste imeli infarkt?

Naloga urgentnih služb je pripravljenost za posredovanje in maksimalna pripravljenost za najtežavnejše posege! Seveda ministrica, ki niti enkrat ni drvela po cesti s hitrostjo 150 km/h na pomoč k nekomu, ki je akutno ogrožen, lahko razlaga na televiziji marsikaj kar v praksi ne zdrži trezne presoje. Lahko tudi razlaga, da pomeni manjše število posegov med dežurstvom kot med rednim delovnim časom manjšo obremenitev. Seveda, saj nikoli ni pregledovala prizadetega otroka ob treh zjutraj…

Čas je, da se vprašamo ali so potrebne polne pisarne uradnikov, novi tanki, letala, ladje, posredovanja v Afganistanu, dragi najemi prostorov oziroma ali lahko vlada kje drugje varčuje kot pa pri zdravnikih in zdravstvu?

Sprašujem ša se ali je mogoče ta napovedana redukcija plač dobra. Do sedaj smo bili zdravniki krivi za stanje zdravstva. Glede na stalno povečevanje obsega dela in zahtevnosti obravnav ter višanju stroškov (zdravila, materijali) je vprašanje časa kdaj bo spet potrebno varčevati oziroma iskati dežurnega krivca za nastalo stanje…

Ne razumem zakaj je potrebno tako zaničevati delo nekoga, ki tako z osnovnimi priporočili (zdrava prehrana, gibanje, izogibanje dejavnikom tveganja) podaljša življenje ljudem za 14 let in zmanjša tveganje za kronične nenalezljive bolezni. Tako zmanjša potrebo po visoko invazivnih posegih, ki zaradi zanemarjanja teh priporočil premnogo krat privedejo do bolezni.

turkda [ 08:04 ]

Odj***** naj.
Kaj tako posebnega pa je njihovo delo. Tukaj izvzamem vrhunske strokovnjake. Teh je peščica (kot v vsakem poslu) ostali so pa povprečni mezdni delavci, ki ti predpišejo po Standardnem Operativnem Postopku (ležanje, čaj, proti kašlju, ne jej mastno, ne slano, antibiotik, hodi v naravo, šport … bla, bla).
Malo je Dr. House -ov

Vir: Zdravniki vztrajajo pri svojem, stavka se bliža – Finance.si

PS. Če se sprašujete kdo je dr. House, preberite ta članek?

“Life” is a heartbeat and a pulse. Active metabolism. Nothing more. People who are brain dead on a ventilator are “alive” because the cardiac monitor says so. But preserving “life” can sometimes be cruel. Patients kept alive in a comatose state can develop chronic bedsores, contractures, cancer pain, broken bones, infections, and other maladies.

“Living” is the ability to appreciate and enjoy life. Someone who is alive can communicate. They can savor the smell of apple pancakes in the morning, enjoy listening to their grandchild’s first words, and reminisce about watching Roger Maris hit home run number 61. Maybe it’s the wink of an eye when you’re feeling down, maybe it is only the ability to smile and to feel comfort in the touch of another, but living allows someone to interact with the world around them.

Vir: The Difference Between Life and Living « WhiteCoat Rants

Tale slika je nastala nekaj dni nazaj, ko smo obiskali staro Ljubljano in preizkusili kvaliteto kuhanega vina. Okrasitev letos je prav simpatična, mogoče je malo preveč kozmičnega pridiha. Ampak mi je všeč!

Prešernov spomenik je ena ljubljanskih najslavnejših skulptur. V spomin pesniku Francetu Prešernu je bil odkrit 10. septembra 1905. Kip, katerega avtor je Ivan Zajec, je sprva naletel na velik odpor in kritike predvsem v cerkvenih krogih, saj je nad pesnikovo glavo razgaljena muza. Ljubljanski nadškof Bonaventura Jeglič je spisal protestno pismo tedanjemu županu Ivanu Hribarju in zahteval, da se kip umakne izpred cerkve. Zaradi njegove ogorčenosti nad kipom je politično-satirični dnevnik Osa v Ljubljani 11. novembra 1905 izdal pesem neznanega avtorja: Muza in škof – ljubljanska balada (vir: Wikipedia).

Muza in škof

Škof:
Oj muza gola ti nesramna,
kaj delaš bosa vrhu kamna?

Muza:
Pri miru pusti tujo stvar,
ki tebi čisto nič ni mar!

Škof:
Oj naga in nesramna muza,
povej mi, kje je tvoja bluza?

Muza:
Le čevlje naj kopitar sodi,
nosu ne vtikaj vsepovsodi!

Škof:
Če hočeš, prezebli ti otrok,
ti kupim prav gorek, dolg havelok,
batirko, copate, seve, vse na puf,
in kočemajko in topel muf.

Muza:
Za zdravje moje se ne boj,
premili, sladki Jeglič moj!
Še kikeljco prodala bom,
za sladko vince dala bom!

Škof::
Oh, če se prehladila boš,
še jetiko staknila boš!

Muza:
Ne draži me, preskrbni škuf,
ne da ti več nihče na puf -
ne jezi se, presvitli škof,
da ti ne poči žlahtni krof!

…

Kaj potlej škof naredil je,

na prvi strani vidi se:

po muzi zlil je žlindrin zos,

ves svet se držal je za nos.

Danes zjutraj sem šel preverit nabiralnik, če je poštar pustil sporočilo za dvig paketa na pošti. Nabiralnik je bil prazen. Kar malo sem bil razočaran, vendar ko sem prišel nazaj v apartma, je pozvonilo na domofonu. Oglasi se glas s sporočilom, da me čakajo za prevzem paketa. Tečem v predverje in pogledam na uro – par minut do desetih. Glej ga zlomka, Pošta Slovenije se dejansko drži ure in dostavlja pakete do desete ure (ob minimalnem doplačilu seveda).

Priročen, ne prevelik, 8M pixlov, 12x optični zoom, vrtlji LCD in miljon funkcij, ki jih še zdaleč ne znam uporabljati. Torej, zaenkrat je velika sreča, da ima nekaj zelo dobrih prednastavljenih programov in knjigico z navodili, ki jih bom prebral ob prvi priložnosti.

Po prvih testih lahko rečem, da je Canon S5 IS cool in mi ni žal nakupa. Veselim pa se tudi komentarjev slik, ki jih bom objavljal na blogu v prihodnje.