167 milijonov v zdravstvu, pet milijard v bankah

V zadnjem času (zadnja štiri leta) se posvečam bolj urgentni medicini kot pa pisanju tega bloga. Zakaj? Ko pogledam dnevnik na nacionalni ali pa kateri od komercialnih televizijskih postaj, so na sporedu še vedno ene in iste zgodbe. Če bi ugasnil televizijo za dve leti in jo na današnji dan prižgal, bi lahko ponovno napisal “2 leti in 10 dni od zadnje objave“.

»» Preberi ali si oglej do konca »» 167 milijonov v zdravstvu, pet milijard v bankah

2 leti in 10 dni od zadnje objave

Ravno toliko je minilo od zadnje objave na blogu medicincih. Življenje gre naprej, stvari pa se ne spremenijo toliko kot bi si človek mislil ali utopično pričakoval. Govori se o izgubah v zdravstvu, vendar pa je na mestu kako lahko to sploh uporabljamo takšen besednjak. Gre za preveliko investicijo v paciente. “Krivi” so zdravniki in ostalo zdravstveno osebje, ker so jih zdravili in vratarji, ker so jih spustili v bolnice.

Alarmantno finančno stanje UKC-ja Ljubljana je prispevek, ki še vedno razkriva, da se v času krize nismo resno lotili jedra problema. Problema dodatnega zdravstvenega zavarovanja in odtekanja denarja namenjenega zdravljenju ljudi v zasebne žepe še nismo rešili. O tem sem pisal že dalnjega decembra 2009 v članku Zakaj potrebujemo dodatno zdravstveno zavarovanje. Šparamo še vedno po slovensko in števila zaposlenih v javnem sektorju še vedno nismo zmanjšali.

»» Preberi ali si oglej do konca »» 2 leti in 10 dni od zadnje objave

Koga zares potrebujemo v Sloveniji?

Danes ob prebiranju financ se mi je porodilo vprašanje: Koga zares potrebujemo v Sloveniji? Branja sta vredna dva članka: Ravnatelj ima nižjo plačo kot pomočnika in Je kirurg s 585 obračunanimi urami na mesec varen za bolnike?.

V prvem članku piše, da ima direktor opere v Ljubljani dobrih štiri tisoč evrov bruto plače. Ima pa dva pomočnika, ki sta plačana vsak 6.500€ mesečno. Skupaj porabimo samo za tri uslužbence opere na meseč več kot sedemnajst tisoč evrov!

V drugem članku se avtorica članka sprašuje ali je delo kirurga s 585 urami mesečno sploh varno. Med urami se da ugotoviti, da je bil kirurg v pripravljenosti 225,5 ure, prisoten na delovnem mestu je bil je bil 360 ur. Za delo in pripravljenost je bil plačan 12.444€.

Sedaj prihaja vprašanje za miljon evrov: Koga potrebujemo bolj – dva svetovalca v operi ali srčnega kirurga?

»» Preberi ali si oglej do konca »» Koga zares potrebujemo v Sloveniji?

“Šparanje” po slovensko

Po prebiranju Dežurnim krivcem ukinimo dežurstva in Pismo ministrici za javno upravo! lahko rečem, da je težko kaj na novo dodati… še malo utrujen po dežurstvu (in zato tudi siten) lahko rečem, da mi je vedno manj všeč delo zdravnika.

Čez en teden bi bilo pol leta odkar sem napisal zadnji zapis na blog. Že takrat sem zapisal, da mi je nerazumljivo zakaj potrebujemo dodatno zdravstveno zavarovanje in ogromne zaslužke privatnih zavarovalnic. Ali je kateri od ministrov izjavil, da so takšni zaslužki ob stanju v slovenskem zdravstvu nesprejemljivi? Se je uredilo stanje na področju javnih naročil? Zgodilo se seveda ni nič, razen spodbujanja oz. stopnjevanja nestrpnosti proti zdravnikom in prikazovanja bruto zneskov zaslužka zdravnikov v najvišjem plačnem razredu. Za oceno zaslužka specializanta je potrebno bruto zneske prepoloviti in potem še enkrat prepoloviti zaradi davkov. Ali je 10€ na uro za delo v urgenci veliko?

»» Preberi ali si oglej do konca »» “Šparanje” po slovensko

Zakaj potrebujemo dodatno zdravstveno zavarovanje?

Boli me, ko poslušam, da pacienti čakajo na določene posege več kot je primerno. Ali je prav, da nimamo najmodernejše opreme, da ne moremo nuditi standarda storitev svojim pacientom, kot ga lahko naprimer zdravnik v Nemčiji, Franciji, Španiji?

To seveda ni prav in čas je, da se vprašamo ali res potrebujemo tri zdravstvene zavarovalnice, ki se ukvarjajo z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem?

Dobiček Vzajemne naprimer je bil v obdobju od januarja do avgusta letos SEDEM MILJONOV EVROV (vir: Finance). Kakšen bo skupen dobiček vseh treh zdravstvenih zavarovalnic ob koncu leta?

Če bi država sprejela zakon, ki bi te dobičke vzel zavarovalnicam in razporedil za reševanje krize v zdravstvu, bi veliko pacientov lahko dobilo potrebovano pomoč.

Kovanje dobičkov je v zdravstvu čisto protislovno!

»» Preberi ali si oglej do konca »» Zakaj potrebujemo dodatno zdravstveno zavarovanje?

10.000 ur pozneje…

2175 ur predavanj, 2760 ur vaj (975 ur praktičnih vaj, 795 ur kliničnih vaj, 990 ur kliničnih kroženj), 435 ur seminarjev, 135 ur izbirnih seminarjev, 180 ur športne vzgoje.

29 predmetnih izpitov, 11 predmetnih kolokvijev, kolokviji in seminarske naloge v okviru pouka posameznega predmeta… skupaj vsaj toliko ur učenja kot predavanja in vaje skupaj.

Veliko zabave, spoznavanje dobrih prijateljev in litri prepite kave ter neprespane oči…

10.000 ur pozneje postaneš doktor medicine…

Spoznavanje prave medicine pa se šele začenja s pripravništvom, ki mu sledi strokovni izpit, iskanje specializacije…

pot se je šele začela…

Oxford Handbook of Clinical Medicine

Ko pozabiš doma prenosne možgane (dlančnik) ali papirnato verzijo “Oxford Handbook of Clinical Medicine”, si sprehodiš na Google in poiščeš želeno poglavje.

Pa uspešno brskanje!

Medical and surgical Oxford handbooks are available – and searchable – on Google Books

Medical and surgical Oxford handbooks are available – and searchable – on Google Books http://bit.ly/mWmju
Oxford handbook of clinical medicine (mini edition) on Google Books http://bit.ly/bQokn – try the search:

Vir: Clinical Cases and Images – Blog: Medical and surgical Oxford handbooks are available – and searchable – on Google Books – The blog of ClinicalCases.org: medicine and social media

Kako odstraniti trnek iz očesa

Poglejte si: How to remove a fish hook from an eyeball – KevinMD.com

One Strike, You’re Out!

Branje tega članka priporočam vsem! Prikaže pogled zdravnika iz tujine na zgodbo o strokovnih napakah.

»» Preberi ali si oglej do konca »» One Strike, You’re Out!

Nagrada za najboljše raziskovanje na področju oživljanja v Maribor

“Največja napaka je tedaj, ko se zdravnik zadovolji z nivojem znanja, ki ga ima in izbubi radovednost – tako znanstveno kot klinično radovednost.” – dr. Štefek Grmec.

»» Preberi ali si oglej do konca »» Nagrada za najboljše raziskovanje na področju oživljanja v Maribor